Župan občine Brežice Ivan Molan se je 29. 3. 2023 v Ljubljani udeležil seje sekcije občin s sedežem upravnih enot in nekaterih mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije ter volilne skupščine Skupnosti občin Slovenije.
Predsedovanje Skupnosti občin Slovenije si bodo po rotacijskem sistemu v enakem časovnem deležu štiriletnega mandata delili Nejc Smole (za sekcijo ostalih občin), mag. Gregor Macedoni (za sekcijo mestnih občin) in dr. Vladimir Prebilič (za sekcijo občin s sedežem upravnih enot). Kot podpredsedniki so bili izvoljeni Tamara Šnofl (za sekcijo ostalih občin), Saša Aleksander Arsenovič (za sekcijo mestnih občin) in mag. Renata Kosec (za sekcijo občin s sedežem upravnih enot). Predsedovanje si bodo v obdobju štiriletnega mandata delili po naslednjem vrstnem redu: dr. Vladimir Prebilič, mag. Gregor Macedoni in Nejc Smole.
Kot člane predsedstva SOS je skupščina v sekciji ostalih občin izvolila: Peter Misja (občina Podčetrtek), Marko Soršak (občina Hoče-Slivnica), Saša Likavec Svetelšek (občina Hrpelje-Kozina), Marko Virag (občina Beltinci), Franc Franjo Golob (občina Vuzenica), Anton Mežan (občina Bled), Blaž Milavec (občina Sodražica) in Darja Vudler Berlak (občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah).
V sekciji občin s sedežem upravnih enot so bili izvoljeni: Marko Funkl (občina Hrastnik), Tine Radinja (občina Škofja Loka), mag. Olga Karba (občina Ljutomer), mag. Marko Diaci (občina Šentjur), Tadej Beočanin (občina Ajdovščina), Tomaž Vencelj (občina Idrija), Ivan Molan (občina Brežice) in Marko Rupar (občina Cerknica).
V sekciji mestnih občin pripadajo mesta v predsedstvu: Nuška Gajšek (MO Ptuj), Damjan Anželj (MO Murska Sobota), Matjaž Rakovec (MO Kranj), Tilen Klugler (Mo Slovenj Gradec), Peter Dermol (MO Velenje) in Janez Kerin (MO Krško).
Na skupščini SOS so potekale tudi volitve v nadzorni odbor SOS. Skupščina je mandat za naslednja štiri leta zaupala Marjanu Žmavcu (Občina Cerkvenjak), Mitji Horvatu (Občina Duplek), Milanu Bogatiču (Občina Izola), Simonu Debeljaku (Občina Loški Potok) ter Egonu Repniku (Občina Miklavž na Dravskem polju).
Skupščina SOS je obravnavala in sprejela tudi pomembne dokumente SOS kot so poročilo o delu za leto 2022, načrt dela 2023, finančno poročilo za leto 2022 ter finančni in kadrovski načrt za leto 2023 in 2024.
Isti dan je potekala tudi seja sekcije občin s sedežem upravnih enot in nekaterih mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije. Sprejeli so naslednja stališča do predvidene reorganizacije upravnih enot:
Občine pričakujejo nezmanjšano dostopnost do storitev države v lokalnem oz. regionalnem okolju ob reorganizaciji upravnih enot. Krajevna dostopnost upravnih storitev približuje državo državljankam in državljanom. Storitve sodobne javne uprave morajo biti uporabniku in uporabnici čim bolj dostopne in prijazne. Prostorsko dostopne so storitve, ki so čim bližje uporabnikom. Zato naj se mreža krajevnih uradov ne oža, kvečjemu širi.
Digitalizacija upravnega poslovanja je nujna in pomembna za razvoj, vendar je potrebno vzeti v zakup, da še vedno obstajajo območja Slovenije, kjer ni urejena potrebna infrastruktura – dostop do interneta (bele lise), kar pomeni, da korist e-uprave za takšna območja ni izražena.
Upravni postopki naj se s predvideno reorganizacijo ne podaljšujejo in tako še dodatno obremenjujejo državljanke in državljane ter poslovne subjekte.
Zmanjševanje delovnih mest je z vidika kvalitetnih delovnih mest v različnih lokalnih okoljih nezaželeno. Prestavljanje nalog v centralne upravne enote bi to lahko povzročilo.
Občine so skozi ukinjanje izpostav države v preteklosti že izgubljale kvalitetna delovna mesta, ki so jih v veliki meri zasedale ženske z visoko, družboslovno izobrazbo. Izgube takšnih delovnih mest imajo vseobsežne posledice tudi za družinsko življenje. Prav tako pa vsaka ukinitev delovnega mesta na upravnem področju, na področjih izven avtocestnega križa vpliva tudi na zmanjševanje ostalih zaposlitev, posledično prihaja do spirale – zmanjševanje delovnih mest, zmanjševanje dostopnosti različnih storitev in izseljevanje.
Pri pripravi modela reorganizacije in modernizacije upravnih enot model organizacije FURS ne more in ne sme biti vzor. S sedanjo organizacijo je FURS oddaljila svoje storitve predvsem od fizičnih oseb. Reorganizacija upravnih enot po modelu FURS bi po našem mnenju naletela v lokalnem okolju na zelo velik odpor, saj so prebivalci v veliki meri nezadovoljni z reorganizirano FURS.
Reorganizacija upravnih enot omogoča razmislek o povezljivosti nalog države in občin. Ob pomanjkanju kadrov, je smiselno razmišljati o večanju povezljivih delovnih mest po vzoru modelov iz tujine (ONE STOP SHOP).
Z uveljavitvijo »skupnih« delovnih mest med državo in občinami bi omogočili dostopnost do storitev države in občin tudi tam, kjer je število dnevnih potreb po upravnih storitvah nizko, omogočili pa tudi izvajanje storitev na enem mestu. Na določenih upravnih enotah bi bila smiselna specializiranost za določeno področje (npr. javna naročila, kadrovsko področje, …). Prav tako pa bi se določeni postopki, ki jih opravljajo upravne enote lahko prenesli na občine – primeroma izdaja gradbenih dovoljenj, ki jih izdaja upravna enota, zakonska pristojnost urejanja prostora pa je občinska, seveda upoštevaje prenos ustreznih sredstev in kadra.
Občine članice Skupnosti občin Slovenije želijo biti aktivno vključene v proces preoblikovanja organiziranosti države na terenu, saj bodo posledice slabih/dobrih rešitev nosile prav one in njihovi občani in občanke.
Preveriti je potrebno tudi smiselnost določenih postopkov, ki jih vodijo upravne enote npr. za prireditve, ki jih organizirajo občine mora dati upravna enota, ki ima sedež v tej občini.
