V dvorani Mladinskega centra v Brežicah je Občina Brežice 16. 9. 2021 izvedla delovni posvet na temo vprašanj, ki se nanašajo na romsko populacijo v občini. Kot je v uvodu pojasnil župan Ivan Molan, gre za kompleksno temo, ki potrebuje sistemske rešitve, do katerih je mogoče priti samo z dialogom in s sodelovanjem države, saj so lokalne skupnosti pogosto nemočne pri reševanju teh vprašanj. Delovnega posveta so se udeležili tako predstavniki civilne družbe kot državnih institucij, na posvetu je sodeloval tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Župan Ivan Molan je po zaključku dejal, da je s posvetom zadovoljen, saj je bila razprava korektna in je bila priložnost za soočanje ter osvetlitev vprašanj s strani civilne družbe in institucij.  Poleg vseh potrebnih sistemskih sprememb je izrednega pomena izobraževanje, zato bo potrebno na področju šolstva storiti še več, saj je izobrazba tisti pogoj, ki bo Rome približala k bolj kakovostnemu življenju.

Minister Aleš Hojs je na državni ravni izpostavil delo Komisije za romsko problematiko, ki jo je ustanovila aktualna vlada ob nastopu in ki je sestavljena iz več delovnih skupin katere pokrivajo različna področja. V komisiji sodelujejo tako župani kot predstavniki pristojnih ministrstev. Vlada bo predvidoma do konca meseca septembra obravnavala poročilo komisije, ki vsebuje tudi predloge spremembe zakonodaje, namenjene sistemskim rešitvam nekaterih vprašanj. Komisija je bila pri iskanju rešitev osredotočena predvsem na štiri področja – šolstvo, sociala, okolja in zakonodaja oz. represivni organi. Po besedah ministra je ključnega pomena za vključevanje Romov v družbo izobraževanje. Bistveno je, da otroci redno obiskujejo osnovno šolo in jo tudi uspešno zaključijo.

O posvetu

V uvodu je v. d. direktorice občinske uprave Občine Brežice Patricia Čular predstavila nekaj podatkov za oris položaja romske skupnosti v občini in predstavila tudi odprta vprašanja s katerimi se občina, inštitucije ter krajani soočajo pri reševanju. Občina Brežice nima statusa občine z avtohtono romsko skupnostjo. V občini je prepoznano kot naselje romske skupnosti naselje Krušče v KS Cerklje ob Krki, posamezne družine romske skupnosti pa so se naselile izven naselja. Glede na kraj šolanja otrok so to kraji v KS Bizeljsko, Brežice, Čatež ob Savi, Krška vas, Dobova, Šentlenart in Velika Dolina. Pri ugotavljanju števila pripadnikov romske skupnosti, ki prebivajo v občini,  je možna samo ocena – skupno se šola v osnovnih šolah okoli 50 romskih otrok, vseh pripadnikov romske skupnosti je po oceni cca 130.

Teme in vprašanja

Do nedavnega je občina kot ključno v povezavi z romsko skupnostjo prepoznavala vprašanje urejanja prostorske problematike naselja Krušče v KS Cerklje ob Krki. Dodatno je bilo s strani vrtcev in osnovnih šol v občini opozorjeno na pomanjkljivosti vključevanja otrok romske skupnosti v predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje.

Letos poleti pa so krajani KS Velika Dolina, ki so se pozneje organizirali v civilno iniciativo, sklicali srečanja in tudi z dopisom opozorili na poslabšanje varnostnih razmer v svojem kraju, kar povezujejo z naselitvijo dveh romskih družin. Izpostavili so pogoste kršitve javnega reda in miru, povečanje števila kaznivih dejanj in drugih kršitev.

Na podlagi povzetkov sestankov, srečanj in dopisov krajanov, ki jih je zbrala občina, so bila na posvetu izpostavljena naslednja vprašanja: Zakaj postopki proti kršiteljem zastanejo? Zakaj se tolerirajo manjši prekrši kot npr. manjše tatvine? Ali kršitelji, ki so kaznovani poravnajo svoje kazni, če so prejemniki socialnih transferjev?  Ali se lahko socialni transferji vežejo na izpolnjevanje tudi drugih državljanskih obveznosti (poravnava denarnih kazni, dajatev ipd.)? Ali se lahko zagotovi, da so socialni transferji izključno namenski in se izplačujejo v naravi brez soglašanja prejemnika, če se ugotovi, da v preteklosti niso bili namensko uporabljeni? Kako lahko prejemnik socialne denarne pomoči kupi nepremičnino? Ali se preverja izvor denarja?  Kako ukrepati, če se v nepremičnini naseljuje večje število oseb, ki se ne prijavijo? Kako zagotoviti varnost prijavitelja kršitev in kaznivih dejanj? Kako zagotoviti, da bodo postopki, prijavljeni policiji dosegli svoj epilog?

Nekaj pojasnil in odgovorov

Kljub dobremu sodelovanja inštitucij v lokalnem okolju je mogoče na zastavljena vprašanja poiskati odgovore le z vključevanjem inštitucij iz državnega nivoja.

Center za socialno delo v okviru svojih zmožnosti spremlja namensko porabo socialnih pomoči, v primeru zaznane nenamenske porabe ima tudi možnost, da del pomoči izplača v funkcionalni obliki (npr. boni za živila, plačilo položnic, …), kar tudi izvaja. Sprememba zakonodaje pa po novem tudi pogojuje prejemanje socialne pomoči z izobraževanjem oz. udeležbo na delavnicah.

Osnovne šole kot osnovni problem vidijo neznanje oz. pomanjkljivo znanje slovenskega jezika romskih otrok ob vstopu v šolo ter neredno obiskovanje šole ter nedokončanje devetletnega izobraževanja. Rešitev je vključevanje romskih otrok v program predšolske vzgoje, sedaj je na voljo tudi skrajšani program. Pri tem se šole soočajo z nezaupanjem staršev romskih otrok, kar zahteva veliko truda in komunikacije, ki pa počasi premika stvari na bolje, k večji vključenosti otrok v vrtce.

Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice je opozorila na izključenost romske skupnosti, saj je ta tako rekoč nevidna zaradi ne udejstvovanja v lokalni skupnosti, ter pomen naslavljanja romske skupnosti neposredno, ne samo pogovora o njen.  

Predstavniki Policije so zagotovili, da se odzivajo na vse prijave tako kaznivih dejanj kot kršenja javnega reda in miru. Izpostavili so, da so v letu 2021 zabeležili manj posredovanj kot v letu 2020.

Predstavnica okrožnega sodišča v Krškem je dejala, da je obravnava enaka za vse storilce, zato so prijave smiselne, vendar pa imajo tožilci pogosto težave z dokazovanjem oz. podlago za obtožbo za kaznivo dejanje. Priznala je, da včasih pride tudi do zavržene ovadbe, pogosto je to v primerih, kadar gre za manjše vrednosti. Vendar ta dejanja zabeležijo in ob  ponovitvi dejanja obravnavajo t. i. »v paketu«. Zgodi se tudi, da odstopijo od pregona, saj se npr. podjetje ali trgovina, kjer je bila prijavljena kraja, ne želijo ukvarjati s tem.

Glede vprašanja prijave stalnega prebivališča je predstavnica Upravne enote Brežice povedala, da od 27. 6. 2021 dalje velja, da je za prijavo stalnega in začasnega prebivališča ter za določitev naslova za vročanje pristojna upravna enota na območju katere posameznik prijavlja stalno ali začasno prebivališče. Upoštevati je potrebno tudi površinski standard – normativ je najmanj 8 m2 uporabne površine na prijavljeno osebo na prebivališče.

Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je omenil program večnamenskih romskih centrov, ki so zamišljeni kot enotne točke in prostor, namenjen izvajanju različnih aktivnosti (izobraževanje, usposabljanje in svetovanje ter druženje) za pripadnike romske skupnosti v Republiki Sloveniji in naj bi prispevali k aktivaciji in vključevanju Romov.

Na posvetu so sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti, v katerih živijo Romi, predstavnice osnovnih šol, v katere so vključeni romski otroci, predstavniki Civilne iniciative Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem, predstavniki Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, direktorica Centra za socialno delo Posavje (CSD) Posavje Marina Rabzelj Novak in pomočnica direktorice za enoto Brežice Andreja Osredkar, načelnica Upravne enote Brežice Alison Teodorovič, predstavniki Policijske uprave Novo mesto in Policijske postaje Brežice.

S strani državnih institucij so se posveta udeležili minister za notranje zadeve Aleš Hojs, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport  – vodja sektorja za razvoj in izobraževanje Aleš Ojsteršek, okrožna državna tožilka svetnica iz Okrožnega državnega tožilstva v Krškem Mateja Roguljič, vrste posavskih poslancev v Državnem zboru je zastopal Tomaž Lisec.

Svojo udeležbo so opravičili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, poslanec Dušan Šiško, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Ciglar Kralj, ministra za pravosodje Marjan Dikaučič in minister za javno upravo Boštjan Koritnika. Poslanec Matjaž Han se povabilu ni odzval, tik pred zdajci pa sta svojo udeležbo odpovedala predstavnika ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.